Predelovalci odpadkov

Ljubo doma, kdor ga ima

Ljubo doma, kdor ga imaSpodbujevalna vloga NISP-a je zaslužna za partnerski projekt dveh članov britanskega programa, s pomočjo katerega se dotlej deponirane proizvode iz pene predela in ponovno uporabi pri gradnji nizkocenovnih, trajnostnih stanovanj. Sodelujoči podjetji pri tem ustvarita za več kot 35.000 eur prihrankov.

Sekisui Alveo je vodilni evropski proizvajalec visoko kakovostnih omreženih poliolefinskih pen. Proizvodni obrat družbe v južnem Walesu proizvaja vrsto izdelkov za avtomobilsko industrijo. Vsak izvenserijski ali odpadni material se v proizvodnem procesu ponovno uporabi, da se zmanjša količina odpadkov. Vendar pa materialov, ki so šli skozi postopek zamreženja, ni mogoče ponovno uporabiti zaradi njihove sestave in ognjevzdržnih lastnosti, zato se jih zgosti in deponira na stroške družbe.

Kot članica NISP-a je družba več kot leto dni sodelovala v raziskovanju priložnosti za njihovo ponovno uporabo, vendar je rešitev našla šele, ko je član NISP-a postala tudi družba Globally Greener Solutions (GGS), ki je NISP-u predstavila svojo nizkoenergijsko, stroškovno učinkovito, prenosno in statično enoto za predelavo materialov. Enota zmanjša velikost vhodnega odpadnega materiala, nato pa ga premeša in zgnete v inertno snov imenovano GLOWASOL, ki se lahko ponovno uporabi v širokem naboru proizvodnih procesov, tudi v proizvodnji panelov za gradnjo nizkocenovnih, trajnostnih stanovanj.

Ekipa NISP-a je nemudoma prepoznala potencialno sinergijo med obema družbama in uredila izmenjavo vzorcev, kar je vodilo v začetek poizkusov. GGS in Sekisui Alveo sta sčasoma razvila nov in izboljšan sistem ravnanja z odpadki, da je odpadni material postal primeren za prevoz do GGS-ovega proizvodnega obrata.

GGS po izvedbi sinergije predela do 400 ton dotlej neuporabnih plastičnih odpadkov na leto, med tem ko Sekisui Alveo občutno prihrani pri stroških deponiranja in konstantno izboljšuje svojo okoljsko učinkovitost.

Rezultati:

  • Zmanjšanje CO2: 6.389 ton
  • Preusmeritev z odlagališč: 500 ton
  • Zmanjšanje porabe primarnih surovin: 500 ton
  • Prihranki: 35.000 eur

Vir: International Synergies Ltd (2009): National Industrial Symbiosis Programme – The Pathway To A Low Carbon Sustainable Economy, Velika Britanija.

 

Kalundborg, najprepoznavnejši primer industrijske simbioze

Kalundborg, najprepoznavnejši primer industrijske simbiozeKalundborg na Danskem je majhno pristaniško mesto, ki ga danes poznamo kot enega prvih in najpomembnejših primerov industrijske simbioze na svetu. Začelo se je leta 1961 s projektom upravljanja z vodami. Danska regija v kateri se nahaja mesto, nima zagotovljene zadostne preskrbo s svežo vodo, zato so mestne oblasti za potrebe novozgrajene rafinerije postavila cevovod, ki vanjo dovaja vodo iz jezera Tissø. Projekt je financirala rafinerija Statoil, začetno sodelovanje med mestom in družbo pa je v naslednjih desetletjih spodbudilo dodatna prizadevanja za iskanje sinergij.

Pričujoča industrijska simbioza dolguje svoj uspeh šestim ključnim partnerjem, ki so zaslužni za vzdrževanje simbiotskih razmerij: termoelektrarna Asnæs, naftna rafinerija Statoil, Novo Nordisk A/S – mednarodno biotehnično in farmacevtsko podjetje, švedsko podjetje za proizvodnjo mavčnih plošč in ometov Gyproc, Bioteknisk Jordrens SOILREM – družba, ki se ukvarja z remediacijo in reciklažo tal, ki so bila kontaminirana z gorivi, organskimi topili in težkimi kovinami, in mesto Kalundborg, ki zagotavlja gretje 20.000 prebivalcem, kot tudi vodo za domove in industrijo.

Termoelektrarna Asnæs je leta 1981 začela oskrbovati mesto Kalundborg s paro za ogrevanje novih mestnih četrti, kaj kmalu pa sta se na sistem priključila še Novo Nordisk in Statoil. Ogrevalni sistem na paro iz termoelektrarne je nadomestil okoli 3.500 peči na olje, ki bi alternativno predstavljale občuten vir zračnega onesnaženja. Elektrarna uporablja za hlajenje tudi morsko vodo, s čemer zmanjšuje porabo sveže vode iz jezera Tissø, del vroče slane vode, ki nastaja kot stranski proizvod v procesu hlajenja, pa dovaja v 57 ribnikov bližnje ribogojnice. Porabo sveže vode pri hlajenju zmanjšuje tudi z dovajanjem očiščene odpadne vode, ki jo dobavlja naftna rafinerija Statoil (1 milijon kubičnih metrov vode na leto). Ta dovaja svoj odvečni plin podjetju Gyproc, katerega vodstvo je videlo plamen na vrhu rafinerije in goreči plin hitro prepoznalo kot potencialno cenovno ugoden vir energije. Farmacevt Nova Nordisk pa prodaja biomaso, ki nastaja kot stranski proizvod v njegovem industrijskem procesu, lokalnim kmetom kot gnojilo.

Vir: Roman, A. (2011). Kalundborg, Danska.

Prenos: Primeri dobre prakse (PDF, 262 KB)

Copyright 2017 Industrijska simbioza | All Rights Reserved