Farmacija

Kalundborg, najprepoznavnejši primer
industrijske simbioze

Kalundborg, najprepoznavnejši primer industrijske simbiozeKalundborg na Danskem je majhno pristaniško mesto, ki ga danes poznamo kot enega prvih in najpomembnejših primerov industrijske simbioze na svetu. Začelo se je leta 1961 s projektom upravljanja z vodami. Danska regija v kateri se nahaja mesto, nima zagotovljene zadostne preskrbo s svežo vodo, zato so mestne oblasti za potrebe novozgrajene rafinerije postavila cevovod, ki vanjo dovaja vodo iz jezera Tissø. Projekt je financirala rafinerija Statoil, začetno sodelovanje med mestom in družbo pa je v naslednjih desetletjih spodbudilo dodatna prizadevanja za iskanje sinergij.

Pričujoča industrijska simbioza dolguje svoj uspeh šestim ključnim partnerjem, ki so zaslužni za vzdrževanje simbiotskih razmerij: termoelektrarna Asnæs, naftna rafinerija Statoil, Novo Nordisk A/S – mednarodno biotehnično in farmacevtsko podjetje, švedsko podjetje za proizvodnjo mavčnih plošč in ometov Gyproc, Bioteknisk Jordrens SOILREM – družba, ki se ukvarja z remediacijo in reciklažo tal, ki so bila kontaminirana z gorivi, organskimi topili in težkimi kovinami, in mesto Kalundborg, ki zagotavlja gretje 20.000 prebivalcem, kot tudi vodo za domove in industrijo.

Termoelektrarna Asnæs je leta 1981 začela oskrbovati mesto Kalundborg s paro za ogrevanje novih mestnih četrti, kaj kmalu pa sta se na sistem priključila še Novo Nordisk in Statoil. Ogrevalni sistem na paro iz termoelektrarne je nadomestil okoli 3.500 peči na olje, ki bi alternativno predstavljale občuten vir zračnega onesnaženja. Elektrarna uporablja za hlajenje tudi morsko vodo, s čemer zmanjšuje porabo sveže vode iz jezera Tissø, del vroče slane vode, ki nastaja kot stranski proizvod v procesu hlajenja, pa dovaja v 57 ribnikov bližnje ribogojnice. Porabo sveže vode pri hlajenju zmanjšuje tudi z dovajanjem očiščene odpadne vode, ki jo dobavlja naftna rafinerija Statoil (1 milijon kubičnih metrov vode na leto). Ta dovaja svoj odvečni plin podjetju Gyproc, katerega vodstvo je videlo plamen na vrhu rafinerije in goreči plin hitro prepoznalo kot potencialno cenovno ugoden vir energije. Farmacevt Nova Nordisk pa prodaja biomaso, ki nastaja kot stranski proizvod v njegovem industrijskem procesu, lokalnim kmetom kot gnojilo.

Vir: Roman, A. (2011). Kalundborg, Danska.

Prenos: Primeri dobre prakse (PDF, 262 KB)

Copyright 2017 Industrijska simbioza | All Rights Reserved