Industrijska simbioza

Kar je za eno podjetje odpadek ali presežni vir, je za drugo podjetje lahko surovina ali dodatna kapaciteta. Prepoznati je potrebno sinergijo. Jo vzpostaviti.

Prenos: Primeri dobre prakse (PDF, 262 KB)

Industrijska simbioza, na regionalni ali nacionalni ravni, pomeni iskanje sinergij in povezovanje podjetij, predvsem na področju surovin in odpadkov, pa tudi na področju logističnih in skladiščnih kapacitet, človeških virov, IKT itd. Učinkovitejša raba virov se v praksi najpogosteje izrazi kot zmanjšanje količin odpadkov, porabe energije in izpustov, kot finančni prihranki zaradi zmanjševanja različnih vrst stroškov (energetskih, materialnih, za ravnanje z odpadki, usklajenost z okoljsko zakonodajo ipd.), kot ustvarjanje sinergije med proizvodnjo in distribucijo, zmanjševanje odvisnosti od trga z neobnovljivimi viri in nenazadnje kot konkurenčna prednost podjetij.

Industrijska simbioza ni nov koncept, v poslovni praksi namreč obstajajo številni primeri določanja nove vrednosti odpadkom s pretvorbo v stranske produkte v proizvodnji. Pojem industrijske simbioze se nanaša na različne oblike sodelovanja gospodarskih in drugih subjektov, ki se razlikujejo glede na cilje, dejavnosti in sistemske meje simbiotičnih omrežij.

V Sloveniji prihaja skoraj 85% vseh odpadkov iz gospodarskih dejavnosti (Eurostat, 2014), eden izmed ciljev industrijske simbioze pa je, da s ponovno uporabo, čim manj teh odpadkov pristane na odlagališčih. Hkrati si tovrstna simbiotska omrežja prizadevajo za optimalno koriščenje vseh kapacitet industrije (učinkovita raba virov), s čemer dosegajo pozitivne okoljske, ekonomske, poslovne in družbene učinke.

V teoriji in po izkušnjah iz tujine, je informacijska podpora, ki jo nudi koordinacijsko telo, pri vzpostavljanju omrežja industrijske simbioze, primarnega pomena. Temelji na zbiranju informacij o potrebah (manjku) in viških akterjev v regiji, z namenom identifikacije komplementarnosti. Ta se večinoma nanaša na inpute in outpute podjetij (organizacij), ki v regiji delujejo ali bi tam lahko delovala, pri čemer se odkrije možnosti materialnih izmenjav, zbiranja energije in vode, razvoja učinkovitejših sistemov upravljanja z odpadki ter možnosti ustanovitve novih podjetij.

Najbolj znan primer nacionalnega programa industrijske simbioze je National Industrial Symbiosis Programme (NISP) iz Velike Britanije, ki velja za primer dobre prakse in mu je v 8 letih delovanja na nacionalnem nivoju uspelo povezati že več kot 15.000 podjetij.

Slovenski Projekt Industrijske Simbioze - Shema

Copyright 2017 Industrijska simbioza | All Rights Reserved